Ker že imamo blog ga bom izkoristil za predstavitev mojega mnenja glede referendumske pobude o spremembi Zakona. In tudi zato, ker ne želim kot ovca slediti navodilom, brez da sem prepričan ali so dobra ali slaba.
Kot vem je bila sprememba Zakona podprta s strani vseh strank, kar mu v našem političnem prostoru daje kar veliko legitimnost, sploh, ker je bil predlagatelj Zares.
Rad bi slišal bolj konkretne utemeljitve kako in zakaj nam bo ta sprememba Zakona škodovala. Ne na osnovi insinuacij in ugibanj.
Morda je problem, da bo razporejanje tega denarja s to spremembo bolj transparentno in ne v rokah peščice izbrancev, ki “milom ili silom” držijo v precepu invalidske organizacije?
Sem v dilemi in iščem odgovore.
November 28th, 2011
Čestitke Damjanu ob izjemnem dosežku.
Dušan
June 20th, 2011
Vse čestitke Darinki!
Dušan
September 10th, 2010
Jožeta Plejnška je nesrečna usoda v naše vrste pripeljala pred tridesetimi leti, prav tako nesrečna in nerazumljiva usoda, pa nam ga je 27. julija 2010 vzela.
Kmalu po končani medicinski rehabilitaciji se je vključil v delo Zveze paraplegikov Slovenije in po več kot dvajsetih letih aktivnega dela pustil neizbrisen pečat. Lahko rečemo, da je bil v tem obdobju človek za vse. Opravljal je delo socialnega referenta, bil je vodja obnovitvene rehabilitacije, vodja nastanitvenega centra, skrbel je za program prevozov in vozila. Njegovo delo je bilo obsežno, zahtevno in odgovorno. Bil je izredno dosleden in delaven. Nikoli ni gledal na uro, delo pa vedno dokončal. In nikoli ni rekel NE. Bil je entuziast v pravem smislu besede, zato je v delo vložil veliko odrekanja in časa.
Kljub tetraplegiji z dokaj veliko gibalno oviranostjo je bil zelo spreten in zanesljiv voznik. Vrlina, ki mu je ostala od dela poklicnega voznika. Zato je bil tudi izredno spreten pri vsakdanjih opravilih in zamislih. Udejanjil je veliko praktičnih idej, ki so koristile tudi drugim. Jožeta bomo ohranili v spominu kot vestnega, delovnega in veselega člana.
July 29th, 2010
Vesel sem za vseh pet paraplegikov, ki so se udeležili tega popotovanja (glede na skupno število vseh paraplegikov, opremljenih s štirikolesniki je to kar velik delež). Lahko bi tudi rekli, da se je srečanja udeležilo samo 100 od par tisoč motoristov, ki so v Sloveniji.
Kar me je zmotilo v prispevku pa je kar na počez obkladanje z zapečkarji. Sam se namreč nimam za enega od njih, za mano je letos že kar nekaj motorističnih voženj, daljših od 300 km.
Res pa si sam izbiram s kom, kdaj, koliko časa in kje se bom vozil. Lahko me označite s kakšnim drugim vzdevkom, težko pa z zapečkarjem.
Veliko lepih in varnih kilometrov želim
Dušan
June 30th, 2010
Prejšnji prispevki
